Pomurje

Intervju: Ana Muzičuktorek, 01.05.2012

avtor: Milan Jerše
Genialka, ki premore prav vse za najvišjo stopničko
Ime 22-letne Ukrajinke Ane Muzičuk – rodila se je 28. februarja 1990 v Lvovu – se zadnje čase vse pogosteje pojavlja v javnosti. Na prvi pogled se to ne zdi nič čudnega, če vemo, da je s svojimi izjemnimi dosežki za šahovnico potrdila neverjeten talent v igri na 64 črno-belih poljih. Šestkratna evropska in dvakratna svetovna prvakinja v mladinski konkurenci je pohod na članski vrh začela odločno. Tako je na nedavnem posamičnem evropskem prvenstvu v močni ženski zasedbi zasedla odlično tretje mesto, čeprav se ji je le kolo pred koncem nasmihala celo zlata medalja. Svojo visoko vrednost je dokazala tudi na pravkar končanem ekipnem državnem prvenstvu v Murski Soboti, kjer je zastopala barve ŠK Triglav Krško. Na prvi deski je namreč iztržila stoodstotni izkupiček, saj je v vseh sedmih odigranih partijah pokazala premoč nad nasprotnicami.

Vse to in še marsikaj drugega je potrditev njenega bleščečega vzpona v zadnjih mesecih in letih, ko ena najbolj nadarjenih šahistk sveta zelo uspešno igra pod slovensko zastavo. Še en razlog več za predstavitev bodoče svetovne članske prvakinje, kakor ji brez zadržkov napovedujejo prihodnost priznani šahovski strokovnjaki.

»Ana je genialna šahistka. Dobra je v vseh fazah igre in ima vse, kar potrebuje svetovna prvakinja. Tudi značajske odlike in sposobnosti,« je selektor slovenskih šahistk Matjaž Mikac opisal prvo igralko naše reprezentance Ano Muzičuk. Tudi sam sem se o tem prepričal, ko sem se dogovarjal za intervju z njo. Z odprtostjo in nasmeškom, ne da bi na kakršen koli način v ospredje postavljala zvezdništvo velike šahovske velemojstrice, je namreč brez vsakršnih zadržkov takoj pristala na pogovor. Čeprav je vprašanja razumela tudi v slovenskem jeziku, je bila njena šahovska kolegica in prijateljica iz Krškega Nataša Bučar dobrodošla vez pri pojasnjevanju nekaterih podrobnosti iz njenega šahovskega življenja, kateremu se je očitno povsem podredila.   

Nekje sem prebral, da ste že pri dveh letih znali postaviti začetno pozicijo na šahovnici, pri treh pa naj bi že igrali šah. Je to res?

»Da, to je res (smeh)! Komaj sem shodila, že sem šahirala. Starši so me osnov igre začeli učiti že pri dveh letih. Tako sem pri treh letih spoznala pravila te igre in premikala figure na šahovnici. K temu sta me spodbudila oba, saj sta mama in oče poklicna šahovska trenerja, ki sta me tudi do potankosti naučila otvoritvenih načel šahovske igre. Spomnim se, da sem se pri petih letih udeležila prvega turnirja na prvenstvu svoje šole in zasedla drugo mesto. Istega leta sem bila tudi podprvakinja na prvenstvu Lvovske regije, kjer smo se pomerile deklice do desetega leta starosti.

Šah je postal zame najpomembnejši. Pri tem so mi ves čas stali ob strani starši, ki so znali pravilno oceniti moje zanimanje in navdušenje za šah. Zato sem imela v času šolanja okrog sebe veliko šahovskih trenerjev. To je bil tudi razlog, da sem zamudila precej šolskih predavanj. Kasneje, v srednji šoli in na fakulteti, sem delala po individualnem načrtu. To je v praksi pomenilo, da nisem obiskovala učnih ur, ampak sem opravljala izpite iz posameznih predmetov, da sem lahko napredovala v višji letnik. Prav letos pa končujem študij na fakulteti za šport v Lvovu, ki je nedaleč od mojega doma.«

Kdaj ste se bolj poglobljeno posvetili igri na 64 črno-belih poljih?

»Šah je bil in ostaja moja največja ljubezen, zato se nikoli ne dolgočasim. Seveda sem kdaj pa kdaj utrujena, a moje delo mi je všeč. Uživam v treningih in tekmovanjih. Začela sem zmagovati na svetovnih in evropskih mladinskih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah od mojega osmega leta naprej. Bila sem tudi članska prvakinja Ukrajine. Naslov ženske velemojstrice sem osvojila leta 2004. Leta 2008, ko so me uvrstili med deset najboljših šahistk na svetu, pa sem se dokončno odločila, da se bom s šahom poklicno ukvarjala. Še posebej zato, ker sem medtem izpolnila tudi zadnjo normo Mednarodne šahovske federacije (FIDE) za naslov moškega velemojstra, ki je najvišji šahovski naslov.«

Koliko časa dnevno trenirate?

»Vsak dan treniram v povprečju od osem do deset ur, včasih pa se zgodi, da mi šah vzame tudi več kot deset ur. Največkrat mi pri treningu pomagajo starši in tudi sestra, ki je prav tako šahovska velemojstrica. Poleg tega imam tudi občasne enotedenske skupne priprave z drugimi trenerji. Tako sem v zadnjem obdobju veliko vadila z velemojstrom Aleksandrom Beljavskim, Ukrajincem, ki prav tako nastopa za slovensko reprezentanco.

Ne bi mogla trditi, da imam kakega posebnega šahovskega vzornika. Moja najljubša igralca pa sta legendarni Gari Kasparov in velemojstrica Judith Polgar, znana po svojem agresivnem slogu igre. Blizu sta mi tudi velemojstra Širov in Topalov. Prav tako so mi všeč partije drugih velemojstrov, ki gojijo podoben napadalni način igranja. Tudi sama namreč vedno stremim k dinamičnim pozicijam. Zato venomer igram do zadnjih možnosti. Ne maram kratkih brezbarvnih remijev, značilnih za nekatere šahiste.«

Osvojili pa ste tudi že naslov moškega šahovskega velemojstra, ki priča o vaši moči.


»Zelo sem vesela, da sem osvojila naslov moškega šahovskega velemojstra, ki je nasploh najvišji naslov, ki ga je mogoče dobiti. Zadnjo normo sem izpolnila na ekipnem evropskem prvenstvu, kjer sem iztržila osem točk in pol od devetih možnih ter si prislužila zlato na prvi šahovnici. Kot sem izvedela, sem 27. ženska v zgodovini šaha, ki so ji na osnovi doseženih rezultatov podelili normo za moškega velemojstra.«

Znano je, da od leta 2004 na mednarodnih tekmovanjih zastopate barve Slovenije. Kako je prišlo do te odločitve?

»Do leta 2004 sem nastopala za ukrajinsko reprezentanco. Ker so se pojavile nekatere težave z Ukrajinsko šahovsko zvezo, sem prekinila to sodelovanje. Istočasno pa me je vaš šahovski funkcionar Boris Kutin povabil v slovensko reprezentanco, s čimer so soglašali tudi moji starši, saj sem bila takrat stara šele 14 let. V Slovenijo prihajam le občasno, večinoma takrat, ko so razna tekmovanja, turnirji in srečanja. Ker igram za ekipo iz Krškega, imam od tam precej prijateljic. Z dekleti se zdaj že dobro ujemamo, zato med nami ni nikakršnih problemov. Moram priznati, da mi je Slovenija všeč, ker ima podobno podnebje kot Ukrajina (smeh). Všeč pa mi je tudi to, da je Slovenija majhna država in se hitro pride z enega konca do drugega, do morja in gora ter središč mest, ki niso velika.«

V svoji zbirki imate številne medalje z največjih svetovnih tekmovanj. Katera vam je najbolj pri srcu?

»Zame je najpomembnejša zlata medalja svetovnega mladinskega prvenstva do 20 let, v članski konkurenci pa letošnja bronasta  z evropskega prvenstva pa tudi zlato odličje z evropskega prvenstva v pospešenem šahu.«

Še vedno pa se verjetno ne morete otresti vtisa, da ste na tokratnem evropskem prvenstvu iz rok izpustili idealno priložnost za zasedbo prvega mesta. Kje je razlog, da vam ni uspel veliki met?

»Vse do zadnje partije mi je šlo zelo dobro. Pred zadnjim kolom sem imela pred tekmicami točko naskoka. Za naslov prvakinje bi mi zadostoval že remi. Žal pa proti neposredni konkurentki za lovoriko, Rusinji Valentini Gunini, s črnimi figurami nisem vzdržala pritiska. Ob koncu otvoritve sem naredila napako, zato nisem mogla izvleči niti remija. Po partiji nisem mogla verjeti, da se mi je to zgodilo. Zato sem bila seveda zelo žalostna. Je pa tudi res, da nisem imela sreče, saj sem zadnji dve partiji na prvenstvu morala igrati s črnimi figurami, to pa na tako visoki ravni tekmovanja ni lahko. Upam, da mi na naslednjem evropskem prvenstvu zlato ne bo ušlo. Hkrati pa ne gre prezreti, da sem s tretjim mestom Sloveniji priborila prvo medaljo v članski konkurenci!«

Trenutno ste na ženski lestvici na četrtem mestu, le 25 točk za drugouvrščeno svetovno prvakinjo Kitajko Hou Yifan. Kakšne so vaše ambicije, da bi postali svetovna članska prvakinja?

»V naslednjem izračunu za svetovno jakostno lestvico bom že tretja. Letos se končuje tudi dveletna serija turnirjev za veliko nagrado, kjer sem trenutno na drugem mestu in s tem potencialna kandidatka za izzivalko svetovne prvakinje. Pred mano sta še dva turnirja, na katerih bom skušala zadržati priigrano. Zavedam se, da ne bo lahko. Za menoj sta dve nevarni Kitajki Xue  Zhao in Wenjun Ju ter pet nekdanjih svetovnih prvakinj. Marsikaj se lahko še spremeni. Moj prvi cilj je postati prva izzivalka svetovne prvakinje, na koncu pa dobiti še to lovoriko. Vendar bi o tem raje govorila šele takrat, ko se mi bo ta moja velika želja izpolnila.« 
Ocena
Ocena
Komentiraj
Ni komentarjev.
Deveta fronta sodobnega plesa - Od četrtka do sobote bo v Murski Soboti potekala ... » več
Tudi peti dan Agre številne zanimive vsebine - Predzadnji dan največjega kmetij... » več
Prometna kača in bio učni center v Renkovcih - V Motelu Čarda v Martjancih so ... » več
OZNAKE Ana Muzičuk
E-NOVICE
Prijavite se na pomurske elektronske novice.
POŠLJI
MURSKI VAL
VESTNIK
NAJBOLJE OCENJENO
Po Prlekiji vozilo čez petsto kolesarjev Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci je bila organ... » več
Zdenka Šafarič, pevka Prleškega kvinteta, na festivalu na Ptuju osvojila Korenovo plaketo Na 45. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuju 2014 je med de... » več
NAJBOLJ KOMENTIRANO
RIS Dvorec Rakičan: Še vedno trenja med županom in Celcem Občina zavodu dolguje denar za delovanje – V mestni uprav... » več
Skrivnostnega plakata ni več Na Cankarjevi ulici v Murski Soboti se je včeraj pojavil pl... » več
Po Prlekiji vozilo čez petsto kolesarjev Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci je bila organ... » več