Kaj se dogaja v telesu, ko je zrak pregretnedelja, 18.07.2010

Ljudje zelo različno prenašamo visoke temperature in vlažnost zraka, kar je predvsem odvisno od metabolizma ali presnove. Tistim z večjim metabolizmom ustrezajo nizke temperature, z nizkim pa višje. Na počutje vplivajo tudi konstitucija telesa in bolezni, saj suhi in zdravi lažje prenašajo visoke temperature kot debelejši in bolni. Običajna telesna temperatura je od 36 do 37 stopinj Celzija, telo pa jo poskuša z vsemi sistemi tudi vzdrževati. Ob visokih zunanjih temperaturah se telo hladi z oddajanjem temperature. To doseže na ta način, da se zunanje žile telesa razširijo in znojnice odprejo. Z znojenjem ali izparevanjem tekočine iz telesa se telo ohlaja, dodatno pa ga ohlaja tudi znoj na koži. Ob razširjenih žilah ter topli in pordeli koži se tudi površina telesa poveča. In obratno. Kadar nam je hladno, se zunanje žile v telesu krčijo in mišice začno drgetati. Z drgetanjem se ustvarja dodatna energija, ki greje telo, s krčenjem pa se zmanjša tudi površina za oddajanje temperature. Telo največ temperature izgubi z znojenjem, z znojem pa telo izgublja tudi elektrolite, predvsem kalij, natrij, kalcij, magnezij …, ki so zelo pomembni za njegovo delovanje. Neravnovesje elektrolitov v telesu lahko sproži motnje ritma ali poslabša delovanje srca, kar morajo še posebej vedeti srčni bolniki. Izločanja soli iz telesa v vročih dneh ne moremo preprečiti, zato je pomembno, da jih nadomeščamo s pitjem mineralnih napitkov in primerno prehrano. Veliko mineralov je predvsem v zelenjavi. Zaradi visoke temperature zraka se žile v telesu razširijo, s tem pa močno poveča krvni obtok. To obremeni srce in vse organe, zaradi česar srčni in pljučni bolniki tudi dosti težje prenašajo visoke temperature in občutijo veliko več težav.  Za srčne bolnike je zelo pomembno, da ohranjajo ravnovesje tekočin v telesu. Bolniki, ki uživajo diuretike, zdravila za odvajanje vode iz telesa, ob povečanem znojenju uporabo zdravila lahko zmanjšajo ali ga celo prenehajo jemati, o čemer pa se morajo posvetovati z zdravnikom. Pri bolnikih s slabšo funkcijo ledvic je priporočljivo, da že v običajnih razmerah spijejo od dva do tri litre tekočine, ob močnem znojenju pa pijejo še več in tako vzdržujejo normalno funkcijo ledvic. Kljub vročini pa naglo hlajenje ali sprememba temperature ni dobra za telo, saj ga spravi v šok. V prostorih, ki jih v teh vročih dneh izdatno hladimo s klimatskimi napravami, telo počiva, saj mu ni treba skrbeti za uravnavanje telesne temperature, ko pa stopimo na visoko temperaturo, telo doživi šok. Žile se v trenutku razširijo in cirkulacija v telesu se poveča, občutek vročine pa je veliko večji, kot je dejanska temperatura zraka. To pa zaradi zelo hladnega in suhega zraka v notranjosti prostorov, saj klimatske naprave zrak tudi sušijo. V teh vročih dneh je tudi veliko športnih in drugih prireditev na prostem. Zaradi napora se lahko kdo tudi zgrudi. Največkrat sta vzroka pregrevanje telesa in izguba tekočin, redkeje pa pride do motnje srčnega ritma. Prizadetemu je treba pomagati z ohlajanjem telesa in pitjem tekočin ali mineralnih napitkov, ob težjem stanju pa je treba poklicati medicinsko pomoč.