Letalska obramba pred točopetek, 13.08.2010

Toča je v Sloveniji vsakoletni pojav, najpogosteje pa se pojavlja poleti, ko je največ neviht in ima različne razsežnosti. Po podatkih Agencije RS za okolje in prostor se nevihte, ki trosijo točo na enem kvadratnem kilometru, pojavijo v Sloveniji vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Toča povzroča največ škode na kmetijskih pridelkih, zato so si ljudje že od nekdaj prizadevali, da bi preprečili to naravno katastrofo. Lotevali so se različnih načinov obrambe, s katero naj bi preprečevali točo, vendar njena učinkovitost nikoli ni bila znanstveno dokazana. To je bil tudi eden od razlogov, da smo v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja opustili raketno obrambo pred točo. Do zdaj se je v Sloveniji ohranila letalska obramba pred točo, vendar le v severovzhodni Sloveniji, kjer jo izvaja Letalski center Maribor. Ta je tovrstno obrambo opravljal že med raketno obrambo, saj so z letalom branili območje ob državni meji. Ta letalski center zdaj obrambo pred točo opravlja le do Mure, Prekmurja pa ne brani, saj vse prekmurske občine še niso pristopile k sofinanciranju te obrambe. Mnenja o tovrstni obrambi pred točo so različna. Obramba je smiselna, če so stroški zanjo manjši od škode, ki jo prepreči. Žal je pri operativni obrambi nemogoče ugotoviti, kaj bi bilo, če obrambe ne bi bilo. To, da se toče ne da popolnoma preprečiti, poudarja tudi Darko Kralj, ki v mariborskem letalskem centru vodi tovrstno obrambo, vendar velja letalska obramba po njegovem glede na tuje raziskave še vedno za učinkovito. To še posebej velja za sedanje spreminjajoče se klimatske razmere, ko se je nevihtni čas podaljšal, toča pa se pojavlja od začetka maja do oktobra. Pomemben pa je tudi psihološki učinek obrambe, saj se ljudje počutijo varnejše, ko vidijo, da obramba deluje. Posipavanju nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom niso naklonjeni na Agenciji RS za okolje, kjer pravijo, da pri umetnem vplivanju na razvoj in strukturo nevihtnih oblakov obstajajo domneve, da s takšnim vnosom lahko spremenimo število in velikost točnih zrn, vendar študije učinkovitosti niso dale nedvoumnih dokazov o pozitivnih učinkih takšnega vplivanja na pojav toče. Na področju ukrepov za zaščito proti toči v kmetijstvu sta najprimernejša fizična zaščita z varovalnimi mrežami in finančno zavarovanje pridelka pri zavarovalnicah. Vnos srebrovega jodida v nevihtne oblake naj bo po njihovem le dodatna možnost za obrambo pred točo. Z izjemo severovzhodnega dela Goričkega, kjer je toča povzročila precej škode pred slabima dvema tednoma, v Pomurju večjih neviht s točo letos na srečo nismo imeli. Vendar do oktobra je še daleč, zato pojav toče ni izključen. V Letalskem centru Maribor pravijo, da so pred točo pripravljeni braniti tudi prekmurske občine, vendar le, če bodo k tej obrambi pristopile in jo sofinancirale vse občine. Velika večina jih je pogodbe z njihovim centrom že podpisala, nekaj jih še vedno okleva in postavlja dodatne pogoje.