Ob kulturnem prazniku: EPK naj zavrti miselnostsreda, 08.02.2012

 To je več kot absurdno! Pripelje traktor in požanje žitno klasje, za sabo pa vleče vrv, na kateri je obešeno perilo. Štorklja v preletu posadi buče, zavrti mlin na Muri … in za konec še ptičje strašilo! Ne bi verjela, če se ne bi na lastne oči prepričala, da so mesto Murska Sobota kot eno od partnerskih mest na plesno-vizualnem spektaklu Imaginarne esence v Velenju predstavili z atributi, ki simbolizirajo podeželje. Da se bo Sobota s kulturo podeželja predstavljala v okviru Evropske  prestolnice kulture, so zapisali tudi v publikaciji Prvi obrat, priložnostni reviji EPK 2012. In na slavnostni otvoritvi v Mariboru je režiser za nameček enega od glavnih projektov Murske Sobote slovesno razglasil semensko knjižnico?! Ob milozvočni glasbi in gibanici, seveda.

To samo kaže, kako močno so stereotipi zasidrani ali celo zagozdeni v slovenski zavesti. Čeprav se v Soboti med pripravami na EPK nikoli ni razmišljalo, kaj šele govorilo, da bi imeli le festival ljudske kulture, to iz neznanega razloga in verjetno v želji po eksotiki neprestano prihaja na površje. Smislu pa dodajmo v širšem kontekstu še malo ljudske kulture, ki zaokroži našo lepo slovensko pestrost. In Murski Soboti naj bi bila podeželskost in ljudskost pač najbližja. Pa nam spet prilepijo ljudskost!

Ravno nasprotno, program Murske Sobote temelji na sodobni kulturi in vrhunskih imenih domačih in tujih umetnikov. Če naštejemo samo nekaj: predstave na festivalu sodobnega plesa, razstave iz muzeja konkretnih umetnosti, kjer se bodo predstavili svetovno znani vrhunski sodobni umetniki, kdo ne pozna Damiena Hiersta, Andyja Warhola, da ne naštevamo vseh, na različnih koncertih bomo prisluhnili svetovnoznanim glasbenikom klasične in sodobne glasbe. Med drugimi prihaja pianist Chris Jarrett, brat še bolj znanega pianista Keitha.

Pa ne samo v okviru Evropske kulturne prestolnice, tudi sicer se le redko zaznavajo bogato kulturno dogajanje in vrhunski dogodki, ki se zgodijo zunaj prestolnice. Je pač predaleč! Kot da medijske luči ne sežejo dlje od Ljubljane in Kamnika. Iskreno upam in si želim, da bo s pomočjo EPK soj pozornosti zasvetil tudi v naš konec. Želim, da bi se ta stereotipna podoba našega prostora in o naših ljudeh spremenila in da na nas ne bi več gledali samo kot na romantično in melanholično pokrajino, kjer se dobro jé (ki je še en stereotip, ki bi ga lahko ovrgli). Z EPK smo dobili priložnost, da stopimo v akcijo in naredimo vse, da bo na koncu namesto stereotipov končno zasijala odličnost, ki jo ta prostor ponuja.