Turk o razvojusobota, 03.04.2010

Turk, ki je tudi sekretar skupine za razmislek o prihodnosti EU, meni, da v Sloveniji ne smemo reševati težav prejšnjega stoletja, ampak moramo ugotoviti, kam se svet vrti. Značilnosti sodobnega sveta Turk med drugim vidi v koncu industrijske družbe (tradicionalnih poklicev je zmeraj manj zaradi razvoja informatike), spremembi težišča svetovnega gospodarstva (v ospredje stopajo Kitajska, Indija, Latinska Amerika), podnebnih spremembah in demografskih problemih (aktivno prebivalstvo postaja manjšina). Turk meni, da so bili vladni protikrizni ukrepi popolnoma neuspešni. »Vse kaže na to, da imamo v Sloveniji krivuljo krize v obliki črke L,« pravi Turk, ki poudarja, da se toga gospodarstva po krizi pobirajo težje, fleksibilna pa hitreje, pri čemer je izpostavil primer Poljske in ZDA. »Katere reforme Slovenija potrebuje? Seznam, ki ga je naredila Janševa vlada, je še vedno veljaven in veliko istih stvari je na Pahorjevem semaforju. Produktivni srednji sloj zelo obdavčujemo zato, da vzdržujemo socialni mir. Prav je tako, ampak tisto, kar je res odgovornost države, ni to, da so vsi enaki, temveč da imajo vsi enake izhodiščne možnosti,« so besede Turka, ki meni, da se enakost zagotavlja predvsem z infrastrukturo, ki naredi prebivalstvo in kapital mobilna, ter z izobraževanjem. Glede slednjega je po Turkovem mnenju pomembno ustvarjati policentrično strukturo šolskih centrov, pri čemer na očitke o vprašljivi kakovosti študijskih programov na  obrobju odgovarja: »Nisem za univerzo v vsaki vasi, tri visokošolska središča pa so premalo. Profesor mora živeti v kraju, kjer je visokošolsko središče. Odkrito povedano, take rešitve, da je v Murski Soboti dislocirana enota iz Brežic, se mi zdijo neresne. Štipendijska politika mora iti s tem z roko v roki.« Po mnenju Turka sta naravna hrana in zdravje (toplice, zdravo okolje ...) poglavitni tržni niši za Pomurje.