Papež nasprotuje kanonu iz Zakonika cerkvenega pravaponedeljek, 19.09.2011

V knjigi Zakonik cerkvenega prava, kanon 603, piše: »Poleg ustanov posvečenega življenja Cerkev priznava puščavniško ali samotarsko življenje, s katerim verniki, ko se še bolj umaknejo od sveta v tišino samote, posvetijo svoje življenje v božjo čast in zveličanje sveta z nenehno molitvijo in pokoro.« V knjigi Bog in svet, pa je papež, tedaj še kot kardinal Joseph Ratzinger, v pogovoru s Petrom Seewaldom izjavil: »Človek je ustvarjen za potrebo po drugem, da se lahko presega. Ni ustvarjen za samoto, to ni dobro zanj, temveč vedno za medsebojen odnos. Iskati in najti se mora v drugem.«

Papež torej nasprotuje temu členu v kanonskem pravu, ki priznava samotarsko življenje. V tem primeru je nasprotovanje povsem na mestu, kajti puščavniško življenje kot ga živijo nekateri katoliški redovi, je proti Božji volji. Iz več razlogov. Prvič, kot je omenil že Ratzinger, se človek lažje spozna v odnosu z drugimi ljudmi. Pri drugih ljudeh nam pogosto gre marsikaj izredno na živce. Postanemo nemirni, se skregamo, vendar prepir je idealna priložnost, da premislimo zakaj nas ta lastnost pri drugem človeku tako spravlja ob pamet. Ali ni morda ta človek zgolj naše ogledalo, ki nam kaže, da imamo mi podobne lastnosti, samo da jih nočemo priznati? Kajti, če nas njegovo obnašanje ne bi tako spravljalo ob živce, potem bi ostali v notranjosti mirni in bi sočloveku na umirjen, vendar odločen način povedali kaj nas moti pri njem. Samo s takšnim pristopom mu bomo lahko pomagali. O tem je govoril že Jezus iz Nazareta v Govoru na gori, ko je rekel, da naj najprej odstranimo bruno iz svojega očesa, da bomo lažje pomagali odstraniti iver iz očesa svojega bližnjega. Svoje bruno pa lahko odstranimo tako, da najprej spoznamo svoje nezakonite misli, besede in dejanja, jih obžalujemo, se opravičimo, prosimo za odpuščanje, povrnemo škodo, če je še možno in se odločimo, da teh grehov ne bomo več počeli. Drugič, samotarsko življenje z nenehno molitvijo v samostanih krši Božje pravilo: Moli in delaj! Bog ni rekel: Celo življenje samo molite in nič vam ni potrebno delati!

Puščavniško življenje je torej samo beg pred soočenjem s samim seboj, lahko bi rekli strahopetnost. Vse to podpira tudi cerkev s svojim kanonskim pravom.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi