Zakaj mati Tereza ni mogla najti Boga?sreda, 07.12.2011

Brian Kolodiejchuk je v svoji knjigi Mati Tereza, zasebni spisi »svetnice iz Kalkute«, objavil zelo zanimive podrobnosti iz življenja albanske misijonarke. Njeni zasebni spisi postavljajo pod vprašaj marsikaj, kar si predstavljamo, ko pomislimo na besedi mati Tereza. V svojih spisih opisuje dvome v obstoj Boga, svojo duhovno temo, ki jo je spremljala praktično vse do smrti. Nasmeh na njenem obrazu je bila le maska, za katero je skrivala duhovno temačnost oz. ločenost od Boga in Jezusa, priznava tudi avtor knjige.

Marsikdo se čudi, kako je možno, da je mati Tereza celo življenje čutila duhovno praznino, da ni našla Boga in Kristusa. Nauk cerkve je in tudi sedanji papež Benedikt XVI. je v eni od svojih knjig zagovarjal stališče, da je prava komunikacija z Bogom in Kristusom možna samo v cerkvi, pri evharistiji. Evharistija je v katoliški cerkvi eden od najpomembnejših zakramentov, kjer duhovnik ponudi vernikom košček kruha z besedami: »Kristusovo telo.« »Končno Cerkev živi iz evharistije, iz realne navzočnosti Gospoda, ki se podarja,« je zapisal papež v svoji knjigi Bog nam je blizu. Mati Tereza je očitno verjela tem lažem, da nam je Bog najbližje pri evharistiji, zato je včasih kar dvakrat dnevno »jedla Kristusa«. V knjigi avtor piše, da je neka starejša sestra o njej povedala: »Mati je vsak dan zelo pobožno prejemala sveto obhajilo. Če je bila v materni hiši še druga maša, se je skušala udeležiti, čeprav je bila zelo zaposlena. Slišala sem, kako je v takšnih primerih rekla: »Kako lepo je, da sem danes dvakrat prejela Jezusa.«

Mati Tereza je imela tudi povsem popačeno sliko o Bogu. V knjigi avtor piše, da je »trdno verovala, da je možnost, da gre kdo v pekel, strašna stvarnost.« Tudi tukaj vidimo, da je albanska misijonarka zvesto verjela nauku svoje cerkve, ki pravi, da Bog mnoge ljudi pošlje v pekel. Neverjetno, ampak verjela je celo, da je Bog zavrgel Jezusa: »Ob učlovečenju je Jezus postal kakor mi v vsem, razen v grehu, toda v trenutku trpljenja je postal greh. Nase je vzel grehe in zaradi tega ga je Oče zavrgel.« Očitno je res verjela, da je Bog Jezusa zavrgel, zato je vzporednice potegnila tudi s svojim življenjem: »Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni, da zavzamemo njihovo mesto, si naložimo njihove grehe in se soočimo z Božjo jezo.« Kakšne absurdne, naravnost nore izjave. Ob teh zapisih so zelo nenavadne njene besede: »Sem pisalo v rokah Boga. In On lahko piše, kar želi.« (Mati Tereza, Wolgang Bader) Ker je mati Tereza imela napačno sliko o Bogu, tudi ni mogla vedeti kaj je Božja volja. To pojasnjuje tale zgodba iz njenega življenja: »Pred tremi dnevi smo pobrale dva moža, ki so ju pri živem telesu žrli črvi. Starec je prosil za cigareto in kako lepo od Boga – v moji torbi sta bila dva zavojčka najboljših cigaret. Zjutraj mi jih je dal neki bogataš na cesti. Bog je mislil na hrepenenje tega starega moža.« Tudi tako je misijonarka v imenu svojega boga, ki zadovoljuje želje ljudi po kajenju, »pomagala« bolnim ljudem. Avtor tudi piše:« Bila je »žena, noro zaljubljena v Boga«, še več, žena, ki je doumela, da »je Bog noro zaljubljen vanjo.« Bog ni v nobenega človeka noro zaljubljen, ampak do vseh Svojih otrok čuti enako ljubezen.

Za konec omenimo morda najbolj očiten razlog zakaj mati Tereza ni našla Boga v sebi. »Materi Tereziji so pogosto postavljali vprašanje: »Kako se naučiti moliti?« Odgovarjala je: »Pri molitvi si pomagajte z vsemi svojimi čuti. Posebej bodite pozorni na način, kako pokleknete, kako držite sklenjene roke…, za dviganje svojega duha k Bogu uporabite blagoslovljeno vodo in svete podobe. (Mati Terezija, msgr. Francesco Follo) Namesto, da bi učila ljudi naj se ponotranjijo, je razlagala, da naj uporabijo svoje čute, vodo in svete podobe. Učila je katoliško zunanjo molitev, zato ni čudno, da ni našla v sebi Boga vse do smrti. Hkrati pa je še na napačno pot usmerila na tisoče in tisoče ljudi, ki zaradi njenih napačnih nasvetov prav tako niso mogli najti Boga.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi