Zaščitnik cerkvene pedofilije ne more biti preroksreda, 12.10.2011

Kdaj je katoliška cerkev uradno in sistematično začela prikrivati in ščititi pedofile v svojih vrstah? O tem lahko preberemo v knjigi Afera papež, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtvev cerkve, citiram: „ Pred izvolitvijo za papeža leta 2005 je bil Joseph Ratzinger od leta 1981 prefekt kongregacije za verski nauk. Ta ima tri oddelke. Eden izmed njih je »oddelek za disciplino«, ki se ukvarja s prestopki proti morali. Obravnavanje takšnih prestopkov je od leta 1962 temeljilo na tajni papeški odredbi z naslovom: Crimen sollicitationis. Ta je pri kaznivem dejanju duhovnika zoper javno moralo obvezovala k absolutni molčečnosti vsakega storilca, vsako žrtev in vsako pričo pod grožnjo ekskomunikacije. Tudi odredba sama je ostala tajna. Za upravno pot in sodni postopek je bila pristojna izključno sveta kongregacija svetega urada.“

„Vsi vpleteni, z domnevno žrtvijo vred, naj bi prisegli, da bodo pod grožnjo izobčenja „najstrožje čuvali to skrivnost, ki obče velja za skrivnost Svetega sedeža“ (Temne skrivnosti Vatikana, H. Paul Jeffers).

Katoliška cerkev torej že od leta 1962 prikriva pedofilske škandale za svojimi zidovi. Leta 1962 je zgoraj omenjeno odredbo o absolutni molčečnosti izdal tedanji papež Janez XXIII. Tretjega septembra leta 2000 je poljski papež Janez Pavel II. razglasil papeža Janeza XXIII. za blaženega. »Bil je papež dobrote,« ga je označil Janez Pavel II. »Papež miru, papež Cerkve, ki hoče objeti vse človeštvo. Zdaj vemo, da je bil prerok. In preroki drago plačujejo.« (Modrost srca, blaženi papež Janez XXIII., Mario Sgarbossa).

Poljski papež je torej papeža Janeza XXIII. označil za preroka. Značilnost prerokov je, da preko njih govori in deluje Bog. Po mnenju poljskega papeža je očitno Bog navdihoval papeža Janeza XXIII., da je izdal odredbo o absolutni molčečnosti glede cerkvene pedofilije. Ali je Bog torej zaščitnik cerkvene pedofilije? Bog ljubezni gotovo ne. Katoliški bog, nasprotnik Boga ljubezni, pa gotovo.

Jasno je, da papež Janez XXIII. ni bil prerok. Ne zgolj zaradi prikrivanja in ščitenja spolnih izprijencev v svojih vrstah, pač pa tudi zaradi mnogih drugih stvari. Znano je, da so vsi preroki v zgodovini človeštva kritizirali duhovščino in cerkev, tudi Jezus je bil zelo oster do tedanje duhovniške kaste, katere je imenoval kačja zalega. Nobeden izmed prerokov se tudi ni dal častiti, ampak je bil preprost človek med ostalimi brati in sestrami. Papež Janez XXIII. pa se je pustil nositi ljudem na prestolu. V knjigi Modrost srca piše:„Nekdaj so papeža ob srečanjih z množicami močni možje nosili na ramenih na posebni nosilnici s prestolom, da so ga ljudje lahko videli. Janez XXIII. se je svojim »nosilcem« pogosto opravičeval zaradi svoje preobilne teže.« Še kot apostolski nuncij v Parizu je papež Janez XXIII. sicer hudomušno dejal, citiram iz omenjene knjige: »Obstajajo trije načini, kako priti ob denar: ženske, igre in … kmetovanje.« Tudi takšna izjava ni prav nič preroška, ampak bolj kaže na cinizem.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi