Obrobje slovenstva

Politika je hotela, da so po prvi svetovni vojni pripadli madžarski državi. Po drugi so jih še ostreje odrezali od bratov na tej strani meje. Kljub vsemu so ostali s svojo govorico in kulturo povezani s Slovenci.  Sicer pa si delijo usodo s Prekmurci. Obrobje države, le da so smeri neba drugačne. V zadnjih letih so najstarejši doživeli tudi to, da zdaj lahko stopijo do sorodnikov in prijateljev na tej strani meje. Te se  po 85 letih podirajo in spet bomo lahko govorili kot nekdaj, o Slovencih med Muro in Rabo.
Središče Porabja je Monošter, ki ga je leta 1183 ustanovil kralj Bela III. Madžarsko ime Szentgotthard je dobilo mesto po cerkvi, posvečeni škofu sv. Gotthardu. Na osrednji freski monoštrske baročne cerkve  je upodobljena monoštrska bitka, ki jo je naslikal priznani avstrijski slikar tistega obdobja Štefan Dorffmeister.
Največja slovenska vas je Gornji Senik s cerkvijo, poslikano s freskami sv. Cirila in Metoda. Označena turistična steza vas popelje na tromejo Avstrije, Madžarske in Slovenije, k spomeniku na najbolj zahodni točki Madžarske, ki je bil postavljen po koncu prve svetovne vojne. Reka Raba, ki izvira v Avstriji, priteče na madžarsko ozemlje pri Dolnjem Seniku. V Števanovcih je na ogled zanimiva cerkev iz leta 1786, pred nedavnim pa so obnovili turistični hotel, umeščen v prijetno naravno okolje. Pri Andovcih je Črna mlaka – naravna dediščina, del narodnega parka Orseg. Območje tega prabarja je redkost v zgodovini razvoja flore na Madžarskem.
Iz Slovenije je do slovenskega Porabja najbližje prek mejnih prehodov Martinje - Gornji Senik in Čepinci - Verica, malo daljša, vendar zelo slikovita pa je pot  prek mejn